TRESCON Linz
TRESCON St. Pölten
TRESCON Salzburg
TRESCON Ljubljana
TRESCON Bratislava
TRESCON Brno

Generacija milenijcev menjava službe kot spodnje hlače?

04/28/2022

Avtorica: Urška Bajsič​​​​​​​

Z leti se je veliko stvari spremenilo – režim, način življenja, pogled na svet, odnosi (do ljudi, stvari in zaposlitve) in zaradi tega so se spreminjala tudi podjetja. Spreminjal se je njihov način delovanja, hierarhija (ki načeloma ni več trikotna), način zaposlovanja, odnos do zaposlenih, plače, pričakovanja tako delodajalcev, kot tudi kandidatov, itn. Seveda pa je zelo pomembno poudariti še eno spremembo – spremenili smo se tudi mi, ljudje – tisti ki smo, predvsem pa tisti, ki še bodo, zaposleni. Smo v času, ko bo v vsem svojem siju zažarela milenijska generacija.

Morda samo za osvežitev spomina zapišimo, da z oznako »Milenijci« mislimo ljudi, ki nekako povezujejo dve generaciji – v celoti zajemajo generacijo Y, po določenih mnenjih/virih pa hkrati zajemajo tudi prvi del generacije Z – torej, sem spadajo vsi, ki so rojeni med leti 1980 in 2001. Sedaj pa še omenimo, da se nekateri raziskovalci ne strinjajo z delitvijo ljudi po generacijah, saj zadeva ni dovolj znanstveno podprta. V vsakem primeru pa gre za osebe, ki bi po raziskavi BPW Fundation leta 2025 predvidoma naj predstavljale cca. 75% delovne sile.

Zakaj pa je ta »skupina ljudi« tako posebna in zakaj se o njih veliko piše? Ker je to prva generacija, ki je odraščala z računalniki, mobilnimi telefoni in video igricami, tisti v drugem delu (začetki Z generacije) pa celo že s tablicami, pametnimi telefoni in aplikacijami. Sedaj pa seveda vsi čakamo rezultate, kaj je omenjena tehnologija prinesla (dobrega ali slabega) in kako to vpliva na njihove poslovne poti ter življenjske (ne)uspehe.

Zelo zanimivo je dejstvo, da so milenijci znani po svojem optimizmu glede prihodnosti, se pa v njih generalno ravno ne verjame - raziskave namreč kažejo, da družba vidi prihajajoče generacije kot ljudi z nerealnimi pričakovanji, kot tiste, ki so s  šolo imeli izzive (bodisi nedokončanje ali ekstremno pehanje za ocenami) in bodo ekonomsko manj uspešni kot njihovi starši, po drugi strani pa se kljub temu na prihajajoče generacije polaga veliko upov, pritiskov o novih oz. boljših rešitvah (na vseh področjih), saj se za njih kot novodobno generacijo, seveda spodobi, da vse vedo in obvladajo.

O tej temi smo govorili tudi na Slovenskem kadrovskem kongresu, ki je potekal 7. in 8. aprila 2022 v Portorožu. G. Philip Stiles je njihov način življenja in odnos do zaposlitve primerjal kar z video igrami. Pravi, da se omenjeni generaciji mora vedno nekaj dogajati – akcija, nagrade, bonusi … Nekaj, kar jih cel čas drži na trnih in hkrati motivira. V nasprotnem primeru jim hitro pade fokus oz. postane zanimivo nekaj novega, nepoznanega, nekaj z dobro reklamo, drug delodajalec … Predvideva se, da bodo do svojega 38 leta zamenjali v povprečju 10-12 služb!

V podjetju Trescon menimo, da je na tem mestu potrebno postaviti tudi en AMPAK: Ali so za to skakanje od ene zaposlitve k drugi resnično krivi samo sami? Je to res njihov način življenja? Morda se je potrebno vprašati tudi, kakšni so do danes postali delodajalci? Samo kot primer lahko vzamemo pogodbe o zaposlitvi, ki so v večini sklenjene za določen čas, in v kolikor je le mogoče, se le te ne spremenijo v nedoločeno zaposlitev do zadnjega (torej 2 leti). Ali današnjim mladim zaposlenim to predstavlja problem? Varnosti zagotovo ne … In v primeru, da se vmes pojavi boljša priložnost (trenutna situacija pa tako ali tako ni »varna«), ali je ne bi zagrabil prav vsak?

Glede na to, da v našem podjetju glavnino dela predstavlja področje iskanja, izbora in razvoja kadra, smo resnično zelo veliko v stiku z ljudmi generacije o kateri pišemo. In kakšni so vtisi iz prve roke?

Generacijo milenijcev vidimo predvsem kot samozavestne in zelo motivirane ljudi, ki si želijo ustvariti boljšo prihodnost. Verjamejo vase in v vizijo, da lahko v življenju dosežejo prav vse, če v cilj vložijo dovolj časa in energije. Veliko jih začne svojo kariero že v času študija, ves čas pa stremijo k napredovanju. Svoje zaposlitve imajo radi in resnično delajo tisto, v čemer uživajo, kljub temu pa nikoli ne nehajo širiti svojih obzorij in v kolikor se na njihovih delovnih mestih ne pojavlja dovolj novih izzivov oz. možnosti za pridobivanje novih izkušenj, jih menjajo (lahko gre samo za menjavo delovnega mesta, lahko pa tudi za zaposlitev). To ne pomeni, da ne spoštujejo svojega delodajalca, da niso lojalni ali da ne vztrajajo. To samo pomeni, da dajejo sebe na prvo mesto, pred druge – gledajo na svoj razvoj, na svojo srečo, na koncu koncev tudi na svojo korist. Dokler pa so v nekem podjetju, so mu predani. Nimajo težav z obilico dela, res pa je, da radi delajo od doma (če jim delo to le omogoča) – kar ni posledica samo pandemije, vendar prvi pokazatelj dejstva, da so odraščali s tehnologijo, da jim je le ta domača ter, da jim je vseeno na kateri lokaciji z njo delajo. Drugi razlog, zakaj radi delajo na daljavo je ta, da je to generacija, ki obožuje potovanja, zato v tem vidijo opcijo združitve prijetnega s koristnim. Radi imajo tudi svoj prosti čas – zaradi zavedanja pomembnosti dobrih medsebojnih odnosov, dajejo zasebnemu življenju prednost pred delom. Ker ne želijo, da bi službeno življenje preveč posegalo v njihov privatni čas imajo zelo radi prilagodljiv urnik. Pri tem jim pride prav tudi sposobnost večopravilnosti, ki jim omogoča učinkovito opravljanje nalog, hkrati pa s tem prihranijo več časa za zasebne stvari.  Milenijci obožujejo izzive pri delu, so izredno ambiciozni in praktični, hkrati pa so fokusirani v doseganje zastavljenih ciljev. Tehnično so zelo dobro podkovani in se z lahkoto prilagajajo razvoju nove tehnologije, saj (kot smo že omenili) so z njo odraščali. Imajo tudi zelo razvito podjetniško žilico, zato ima marsikdo med njimi svoje podjetje. Žal se tudi oni velikokrat srečajo z neuspehi, a jih to ne odvrne od ponovnih poskusov. V primerjavi s predhodnimi generacijami so tudi bolj izobraženi, saj se jim izobrazba zdi ključ do uspeha. Mnogi med njimi dosežejo najvišje nazive, vsi pa imajo željo po nenehnem izpopolnjevanju.

Zaključna trditev je morda slišati smešno, pa vendar je resnična: čeprav navzven milenijci ne delujejo/ne izgledajo vedno produktivno, so generacija z največjim potencialom.

Želimo si, da bi vam zapisano pomagalo pri oblikovanju sodobnejših delovnih mest ali pri posodabljanju trenutnih – glede na potrebe in želje prihajajočih ljudi (v namen doseganja dobrih, boljših rezultatov podjetij) bo to slej ko prej potrebno. Časi, ko je bil delodajalec kralj minevajo, na »oblast« prihajajo zaposleni. Prej ko bodo podjetja to dojela in bodo pripravljena na kompromise, boljše jim bo šlo.

Nazaj