TRESCON Linz
TRESCON St. Pölten
TRESCON Salzburg
TRESCON Ljubljana
TRESCON Bratislava
TRESCON Brno

Nisem headhunter-ka! :)

10/27/2020

Razmišljanja o terminologiji sodelavke Marjane Lavrič Šulman

V enem svojih prejšnji zapisov o posebnostih terminologije v dejavnosti razvoja ljudi ter iskanja in izbora ustreznih sodelavcev (Človeški viri... resno?!)sem pod vprašaj postavila krovni opis in tudi napovedala možnost, da si malo izprašamo vest pri še kakšni drugi ‘jezikovni drami’… Konkretno me boli izraz headhunting, ki si ga seveda ne prevajamo dobesedno v slovenščino in mogoče zato ni tako opazno moteč… a vendar.

Pisanja se seveda nisem lotila takoj, vmes so me premotile druge naloge in teme (npr. Pšenica, najlepši cvet. Res samo v pravljicah?), a nedavno je bil dražljaj, da nemudoma dokončam napovedano, tako močan, da res vidim, da je treba stare dolgove zapreti. Na prijetnem zoom dogodku, z odlično zasedbo (so)govork (in enega sogovornika:)), sem bila namreč za podkrepitev konteksta predstavljena z opisom ‘Marjana je namreč headhunterka.’ Prisežem, samo zaradi časovne stiske nisem reagirala, že za osnovno temo nam je zmanjkovalo časa, najraje pa bi takoj začela z debato, kako občutljiva sem na ta izraz. Tako smo zoom dogodek sicer še vedno zavlekle, a držale smo se osnovne teme (izkušnje pri menjavi kariere) in moj dolg, da se lotim ‘headhuntinga’, je ostal.

​​​​​​​

Kaj pa me pravzaprav tako zelo moti? Saj pravim… prevedimo si besedo dobesedno… ‘lovljenje glav, lovci na glave’ in verjetno ni več tako nenavadno, če me spreletava srh. Wikipedija je sploh zoprno nazorna v svojem opisu:

“Headhunting is the practice of taking and preserving a person's head after killing the person. Headhunting was practised in historic times in parts of Oceania, South Asia and Southeast Asia, West and Central Africa, Mesoamerica, Europe, and East Asia. It occurred in Europe to the end of the Middle Ages in Ireland and Anglo-Scottish border regions.”

Izvorni pomen besede je torej praksa obglavljanja in shranjevanja glav nasprotnikov. V zgodovini so to prakso izvajali v delih Oceanije, južne, vzhodne in jugovzhodne Azije, osrednje Afrike, srednje Amerike in Evrope. V Evropi je bila praksa razširjena v srednjem veku na Irskem ter na obmejnih delih angleških in škotskih regij.

Erm… Obglavljanje in shranjevanje glav za trofeje. Bi rekla, da me je zato stresal mraz ob rabi te besede. Seveda wikipedija ponudi tudi dodatno besedilo, “For recruiting in organizations, see Executive search.” Skratka, za pomen headhuntinga v primerih zaposlovanja v organizacijah, glej ‘Executive search’.

Executive search (informally called headhunting) is a specialized recruitment service which organizations pay to seek out and recruit highly qualified candidates for senior-level and executive jobs across the public and private sectors, as well as not-for-profit organizations (e.g., President, Vice-president, CEO, and non-executive-directors (NEDs)). Headhunters may also seek out and recruit other highly specialized and/or skilled positions in organizations for which there is strong competition in the job market for the top talent, such as senior data analysts or computer programmers.

Slovenska wikipedija pa pravi takole: Head hunting ("lov na glave" ali direktno iskanje kadrov) pomeni poskus vzbuditi zanimanje za karierno priložnost pri strokovnjakih, ki o novi zaposlitvi morda sploh ne razmišljajo, gotovo pa niso aktivni iskalci zaposlitve. Je oblika rekrutiranja, vendar predvsem na višje pozicije, ko želimo k naročniku privabiti točno določene izkušene ljudi, s specifičnimi znanji in izkušnjami, ki jih je na trgu zelo malo. To metodo uporabimo v primerih, ko želenih kandidatov ni mogoče pridobiti s samim kadrovskim oglasom. Metodo uporabimo tudi, če naročnik sicer pozna identiteto kandidata, a zaradi različnih razlogov sam do njega ne more (ne želi) direktno pristopiti. Primerna je za vodstvene, specialistične, zahtevne pozicije z veliko odgovornosti v panogah, kjer je trg delovne sile živahen.

 

Še vedno pa ostaja zven te besede in njen prvotni pomen, ki sta odbijajoča. Gre preprosto za metodo iskanja sodelavcev, ki ni nič drugega kot direktni nagovor, da pa je ta mogoč, seveda zahteva natančno in izjemno predpripravo v prvi, raziskovalni fazi. Ni namen tega zapisa izobraževati o načinih iskanja novih sodelavcev in razlagi o razlikah med posameznimi metodami. Tudi prav nobenih utvar si ne delam, da se bo izrazito hitro na področju poimenovanja kaj spremenilo. Kot pri človeških virih oziroma ‚human resources‘, ostaja tudi tu nenazadnje ne nepomembna podrobnost spletnih iskalnikov, kjer si nihče pri zdravi pameti (govorim o agencijah za kadrovsko svetovanje) ne bi upal samoiniciativno izbrisati se iz iskalnega zemljevida. Vse to vem. Kar pa ne spremeni dejstva, da me beseda moti, ker ima zame osebno izrazito preveč negativnih asociacij. Ne samo, da me moti. Grozna se mi zdi.

Zato… ne, nisem headhunterka:)! Znamo pa najti odlične sodelavce. Tudi z neposrednim nagovorom.

Nazaj